EKSKURZIJA DIJAKOV UMETNIŠKEGA ODDELKA V LJUBLJANO

Ogled Pečnikove hiše in stalne razstave ter romantičnega baleta Giselle, skladatelja Adolpha Adama

Tistega deževnega dne, v sredo, 18. januarja 2023, smo ob devetih že stopicali po beli zasneženi potki, tja naokoli Trnovske cerkve nas je zanesla pot, a smo vseeno na koncu stali pred vhodom Plečnikove hiše. Dovolj časa je še bilo, da smo si lahko dali duška in se v deževnem jutru kepali s snegom, ki ga dež ni uspel staliti. Kdo bi si predstavljal lepši začetek ekskurzije!

Samo sedem nas je lahko šlo v skupini v prostore Plečnikovega “svetišča”, ki je bilo v času njegovega življenja odprto samo za izbrance. Vsak prostor je posebej pripovedoval svojo zgodbo o njegovem življenju v času, ko se je po Dunaju in Pragi, leta 1921, vrnil v Ljubljano in ji s svojimi arhitekturnimi stvaritvami, v prepoznavnem jeziku arhitekturne večnosti “architecture perennis”, dal poseben pečat. V Plečnikovem prizidku, kjer je domoval 36 let, so ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti, predstavljeni so glinasti, mavčni in leseni modeli različnih projektov, Plečnikova osebna knjižnica in risarsko orodje. Poleg ogleda hiše, ki je sama po sebi izjemna kulturna vrednota, saj je ena redkih tako dobro ohranjenih in izvirno zasnovanih in opremljenih hiš umetnikov na svetu, smo si ogledali tudi novo stalno razstavo o življenju in delu Jožeta Plečnika z izjemnimi originalnimi maketami in številnimi načrti arhitekta.

Mojster je do pozne starosti v zasebnosti ustvarjal in živel odmaknjeno in samosvoje samotarsko življenje, popolnoma predan svojemu delu. Umrl je 7. 1. 1957 v svoji hiši, pokopan pa je v družinskem grobu na Žalah.

Ob Plečnikovi smrti je njegovo ustvarjalno vodilo ocenil Edvard Ravnikar, njegov učenec in osrednji slovenski arhitekt po njem: "Bil je idealist in z merili preteklosti je meril sedanjost, bil je konservativen in svoje vzore je videl v minulosti in mu je mogoče ravno zato uspelo postaviti trdno disciplino, iz katere je vsakršna pot naprej. V življenju je mnogokrat stal ob strani, iskal svojega renesančnega kneza, ki ga ni bilo, obenem pa je z delavnostjo in zavzetostjo pokazal, kako je treba delati. Mnogi vidijo v njem oblikovalca okrasnih in dodatnih drobnarij; obenem pa je pokazal, kako se pravilno in dobro postavi kamen na kamen, kar je bistvo arhitektovega znanja in kar je bolj pomembno od tega, v katerem slogu smo ga postavili." 

Učitelj Matej Bonin nam je omogočil, da smo si lahko ogledali nove prostore Akademije za glasbo v prenovljeni Kazini. Dijaki glasbeniki so bili navdušeni nad prostori, učiteljica Dragica Samsa pa še posebno nad dvorano z orglami.

Čakal nas je še romantičen balet Giselle, francoskega skladatelj Adolpheja Adama, s katerim je doživel največji in najdaljnosežnejši uspeh svoje kariere, saj je z Giselle ustvaril pravi emblem francoskega romantičnega baleta. Balet Giselle je bil eno tistih del, ki so na pariške odre prinašala plesne novosti. Ena od teh je bila plesna tehnika en pointe oziroma tehnika plesanja na konicah prstov ali v žargonu »na špicah«, ki je s časom postala nepogrešljivi del baleta.

Koreograf baleta José Carlos Martínez pravi, da je razlogov za uspeh baleta Giselle je ogromno. “Eden je gotovo ta, da je z močnimi čustvi prepojena zgodba pravzaprav zelo moderna. Zgodba o nesrečni ljubezni se nas lahko globoko dotakne tudi v današnjem, vse prej kot romantičnem času, saj vzporednice z zgodbo odkrivamo v svojih življenjih in ljubezenskih zgodbah, ki, kot vemo, nimajo vselej srečnega konca. Drugi razlog morda najlažje opišemo z magičnostjo, skrivnostnostjo, mističnostjo, sanjskostjo, eteričnostjo … zares edinstvenega drugega, »belega« dejanja baleta Giselle. V njem pred našimi očmi na konicah prstov lebdijo v klasična bela baletna krila odeta breztežna vilinska bitja … Mar ljudje ne obožujemo pravljic že od otroštva."

Vsak od nas se je lahko vprašal, kako zelo močna in neskončna je mogla biti Gizellina ljubezen, da je svojega ljubljenega rešila iz okov smrti, tudi če jo je prevaral in je zaradi tega umrla. Dala mu je življenje, medtem ko so druge vile pognale fante v smrt.

Drobni pršeči dež in sneg na poti proti Drami sta nas vrnila v resničnost in poslovili smo se od lepe zasnežene Ljubljane, polni lepih vtisov.