V soboto, 23. 6. 2018, so naši dijaki nastopili na koncertu ob 25. obletnici Portoroškega zbora v Avditoriju Portorož. Njihovo petje in instrumentalne spremljave so obogatile izvedbo bogatega koncertnega repertoarja. Ob zaključku koncerta je občinstvo zapelo skupaj z njimi in vse nastopajoče nagradilo z bučnim aplavzom. Pohvala in iskrene čestitke vsem nastopajočim dijakom!
Nekaj je bilo v zraku na večer skrivnostnega poletnega dne, 23. junija 2018, v Avditoriju Portorož. Združili so se pevci in instrumentalisti različnih generacij, da bi z glasbo pripovedovali zgodbo o Portoroškem zboru, v katerem prepevajo že petindvajset let doma in v tujini. Preplet otroških glasov, glasov mladih, solistov, moških in ženskih glasov in ne nazadnje glasu celotnega Portoroškega zbora, ob spremljavi različnih instrumentalistov – dijakov Gimnazije Koper, ki se izobražujejo po programu Umetniška gimnazija, glasbene smeri, in drugih gostov, je poslušalce nagovarjal, da je ljubezen do glasbe tista, ki prodre v duše vseh, ki so bili pripravljeni odpreti svoja srca in poleteti na krilih glasbe, kjer je vse lepo; kjer je Lepota, je tudi Ljubezen. Predsednica Portoroškega zbora Darinka Čoga je uvodni govor začela z Bethovnovo mislijo: »Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.« Zato ni bilo potrebno veliko besed: skozi zgodbo, ki so jo ta večer pripovedovali z glasbo, je občinstvo spoznalo in občutilo, kaj vse je bilo v zraku teh 25 let pevskega druženja. Že kot otroci so radi peli, zato so na koncert povabili Otroški pevski zbor OŠ Lucija, ki je ob spremljavi violinistke Karoline Kopačin, flavtistke Lare Frank in pianistke Selme Ibradžić, pod vodstvom zborovodkinje Katje Smrdel Zafred, zapel Pomladno in Poletno Mirka Slosarja, ki je bil tudi eden izmed njihovih zborovodij (ostali so bili Oskar Trebec, mag. Sonja Mezgec, Veronika Ferfolja, Danijel Grbec, Matjaž Samotorčan in sedanji zborovodja Saša Prinčič), s katerim so bili na treh tekmovanjih in na vsakem dosegli srebrno priznanje. Nostalgijo po mladostniških letih so priklicale iz spomina pevki gostji Nika Cerovac in Iza Zafred ter dijakinje Gimnazije Koper (Ema Zucca, Tina Jurić, Lea Žigante, Eva Mlakar, Lin Colja, Laura Rovis, Ema Uljan, Andreja Miknič,Taša Šinkovec, Hana Požrl in Lara Frank), ki se jim je pridružila moška zasedba Portoroškega zbora, Lara Colja na cajonu, Žiga Čopi z bas kitaro in Rea Štrukelj Pahović na klavirju, v pesmi Ko se smeješ, saj je smeh glasba življenja. Moška zasedba Portoroškega zbora in solist Daniel Cerovac so zapeli znano pesem Jana Plestenjaka En poljub, ob spremljavi flavtistke Lare Frank, violončelistke Hane Požrl, baskitarista Žige Čopija in Veronike Kopačin na električni kitari, pod taktirko srčnega zborovodje Saša Prinčiča. Da je življenje res lepo, so občinstvo prepričale ženske predstavnice Portoroškega zbora s pesmijo Tomaža Domicelja Življenje je lepo, pridružili sta se jim še Lara Colja na bobnih in Taša Šinkovec na klavirju. Tako se je začela njihova pot. Najprej je obstajal moški zbor, šele kasneje so se jim pridružile pevke, v Portoroški zbor pa so se združili leta 1993. Nežen zvok Larine flavte je zazvenel kot pogovor s celotnim Portoroškim zborom v čudoviti Missonovi Pomladni. S petjem a cappela je zbor pokazal na svojo kvaliteto z naslednjimi pesmimi: istrsko ljudsko Mamca, pošljite me po vodo, Vodopivčevimi Trobenticami, Habetovo Prvo pomladjo, s priredbo pesmi Mula jole Ambroža Čopija in pesmijo Mandolina v priredbi Andreje Tomažič Hrvatin. Društvo Anbot je navdušilo občinstvo z duhovito igralsko predstavitvijo Piranskih čakul pr šterni. Zvesti solist Portoroškega zbora je bil vsa ta leta Slavko Ivančič, zato je tudi ta večer zapel pesem Nisem jaz, in v sozvočju z zborom je zadonela pesem Solinar. Kot hvalnica vsemu, kar je bilo tisti trenutek dano doživeti prisotnim, je bila Cohenova Hallelujah, pri kateri so se zboru in nežnemu zvoku klavirja izpod prstov Dragice Samsa pridružile Maša Stopar z violino, Hana Požrl z violončelom in Lara Colja z bobni. Vsi vemo, o čem pripoveduje Eltonova pesem Can you feel the Love Tonight, zato je odzvenela kot odgovor na »nekaj je v zraku«. Klavirsko spremljavo Dragice Samsa sta dopolnili virtuozinja na violini Maša Stopar, z violinsko priredbo, ki jo je zapisala sama, in Veronika Kopačin, s priredbo za violo Barbare Kopačin. In kaj drugega kot dan ljubezni je bil ta dan, ko se je v zaključni izvedbi znane evrovizijske skladbe skupine Pepel in kri, Dan ljubezni Tadeja Hrušovarja, bendu (Lari Colja na bobnih, Žigu Čopiju na bas kitari in Dragici Samsa za klavirjem) pridružil še s svojo priredbo pesmi, virtuoz na harmoniki, Marsell Marinšek. Pesem je v bisu zadonela še enkrat, ko je skupaj z vsemi nastopajočimi pevci zapelo še občinstvo, ki je na nogah nagradilo nastopajoče z velikim aplavzom. Portoroški zbor je eden izmed tistih, ki se mu lahko zahvalimo za njegov prispevek pri ohranjanju pevske tradicije v svojem kraju. Življenjska modrost pravi, da ni pomemben cilj, pomembna je pot. Portoroški zbor si je izbral petje kot eno izmed poti do najvišjega človeškega cilja, do notranje svobode, ko so lahko le oni in petje, skozi katero sporočajo, kar jim govorijo njihova srca. Kajti »glasba je govorica srca, ki govori drugim srcem«. Ko jim prisluhnete, boste to občutili, tako kot so lahko občutili prisotni ta večer, saj nekaj je vedno v zraku …
