Knjižnično informacijsko znanje

Knjižnično informacijsko znanje (v nadaljevanju KIZ) je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za določene namene. Dijaki ga usvojijo do ravni, ki jim omogoča samostojno pridobivanje in uporabo informacij tudi po končanem formalnem izobraževanju, ne glede na to, katero stopnjo šole so končali. Cilji s predlaganimi vsebinami opredeljujejo raven informacijske pismenosti, ki naj bi ga obvladal vsak prebivalec za vstop v svet informacij, in možnosti za njeno razvijanje.

KIZ je kroskurikularna tema, ki pri doseganju ciljev uporablja značilnosti informacij s posameznih predmetnih področij. Zajema vse elemente informacijske pismenosti in poudarja uporabo knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacijskih virov, posredovanih tudi s sodobno računalniško in komunikacijsko tehnologijo, za razreševanje problemov različnih vsebin in zahtevnosti. Tako poleg ključnih kompetenc šolska knjižnica v kurikulu s programom Knjižnično informacijsko znanje dijakom razvija kompetence na treh ključnih področjih: branje, informacijska pismenost in učenje.

CILJI IN VSEBINE KIZ

Cilji

Dijaki oziroma dijakinje razvijajo sposobnosti in veščine za samostojno uporabo knjižnice in informacijskih virov.

Pri tem spoznavajo in uporabljajo:

• strategije pridobivanja informacij in razreševanja problema;
• tiskane in netiskane publikacije, njihove značilnosti in namen;
• lokacije informacij (možnosti tekočega informiranja o publikacijah, možnosti za tekoče seznanjanje z novostmi v skladu z interesi);
• organizacijo informacij, vire za splošno, specialno in tekoče informiranje (referenčna literatura, periodika, katalogi, sistemi za iskanje informacij v elektronskih podatkovnih zbirkah);
• informacijsko tehnologijo kot pomembno orodje.

Dijaki oziroma dijakinje s programom Knjižnično informacijsko znanje in z uporabo knjižnice razvijajo naslednje cilje:

• sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, opazovanje in risanje, računanje;
• kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in področjih;
• sposobnosti za učinkovito reševanje problemov, od zavedanja problema, analiziranja informacijske potrebe in oblikovanja vprašanja, izbire vira informacij, pridobitve in izbora informacij do njihove uporabe, komuniciranja in ovrednotenja.

Vsebine

Dijaki oziroma dijakinje kot uporabniki knjižnice spoznavajo in uporabljajo sistematično in funkcionalno v povezavi z obravnavanimi izobraževalnimi temami naslednje vsebine:

• Možnosti informiranja o publikacijah kot virih informacij.
• Organizacija informacije: Razumejo, da je najdenje specifične informacije odvisno od vprašanja in izbora iskalne strategije. Spoznajo informacijske vire za splošno, specialno in tekoče informiranje.
• Vrste informacijskih virov po obliki, namembnosti in vsebini ter njihovo strukturo: Znajo odgovoriti na vprašanje, katere vrste je dokument, komu je namenjen, katero temo obravnava, kaj hoče kot celota povedati, na katere dele je razdeljen in kateri so glavni problemi, ki jih avtor obravnava.
• Spreminjanje znanja in tehnologije: Vedo, da se v procesih informiranja spreminjajo tudi oblika informacijskih virov, reprodukcijska, računalniška ter komunikacijska tehnologija za vseživljenjsko učenje.
• Dejavno uporabo knjižnice za vseživljenjsko učenje in za ustvarjalno preživljanje prostega časa z izbranimi strategijami pridobivanja informacij in razreševanjem problema.

NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE

V pripetem dokumentu lahko preberete navodila za navajanje virov in literature.