STROKOVNA EKSKURZIJA V LJUBLJANO

STROKOVNA EKSKURZIJA V LJUBLJANO

V sredo, 20. septembra 2023, smo si z dijaki prvega letnika in 2. E ogledali razstavo z naslovno temo Iz praznine so prišli darovi kozmosa, in sicer v sklopu 35. mednarodnega grafičnega bienala v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na Tivolskem gradu, in poslušali koncert Z glasbo v vesolje v sklopu simfonične matineje Glasbene mladine Slovenije v Cankarjevem domu.

Oba dogodka sta se med seboj lepo prepletla, praznina in kozmos v likovni umetnosti ter glasba in vesolje. Na razstavi smo se srečali z likovnimi deli klasičnih grafičnih tehnik (linorez, jedkanica, litografija) kot tudi instalacijami, fotografijo, videom, besedilom, skulpturo … Koncert pa je obnovil in poglobil naše znanje iz glasbene terminologije (programska glasba, suita, uvertura, leitmotiv, partirura …) in nam pričaral pogled na vesolje z drugačne, glasbene perspektive. 

»Iz praznine so prišli darovi kozmosa ponuja razmislek o prepletenosti grajenih okolij, infrastrukture in materialov z modernimi zgodovinami protikolonialnega in protiimperialističnega boja, nacionalizma, internacionalizma in njihovih sodobnih odmevov. Bienale s proučevanjem načinov, na katere je revolucionarni duh dobe po afroazijski osamosvojitvi prežemal grajene objekte, zasidra svojo raziskavo v ostanke tega etosa. Kakšne oblike življenja naseljujejo te infrastrukture danes? Kako lahko bienale ponudi plodna tla za razmišljanje o prihodnjih, preteklih in sedanjih odnosih med telesi in ozemlji, ki se posredujejo, preoblikujejo in/ali nadzorujejo prek arhitekturnih form? Lahko praznina, ki so jo ustvarili pretekli politični neuspehi, služi kot prst za gojenje različnih odnosov, osnovanih na solidarnosti, prijateljstvu in intimnosti? Ekološka dispozicija tega bienala sprejema sintetične, virtualne, mehanične, biološke, diskurzivne in druge kontingentne oblike umetniških določitev.« (Iz Programa bienala, str.6.)

Orkester Slovenske filharmonije nam je v veliki dvorani Cankarjevega doma, pod taktirko Mojce Lavrenčič in duhovitem povezovanju moderatorja Blaža Šefa, predstavil tri skladatelje, ki so ustvarili glasbo v povezavi z vesoljem.

V uvodu so tudi zadonele mogočne orgle, ki veljajo za največjo inštrumentalno investicijo v zgodovini slovenskega naroda. Premierno so zazvenele 23. septembra 1982 na koncertu z Orkestrom Slovenske filharmonije ob odprtju Gallusove dvorane. Orgle v Gallusovi dvorani imajo štiri manuale in pedalno klaviaturo, skoraj osem tisoč piščali pa je zbranih v 73 registrov z nemško, francosko, špansko in italijansko zvočnostjo.

V Kopru smo lahko ponosni, da se od 6. novembra 2021 orglam v Gallusovi dvorani postavljajo ob bok tudi štirimanualne, največje cerkvene orgle v Sloveniji, s 68 registri, v koprski stolnici, ki so nekoč domovale v švicarski koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu.  

Pa se vrnimo v Gallusovo dvorano. Najprej smo lahko poslušali uverturo Planeti imajo prav, Jurija Mihevca (1805–1882) nato suito Planeti (Jupiter, Uran) Gustava Holsta (1874–1934) in za zaključek filmsko glasbo iz Vojne zvezd Johna Williamsa (1932), in sicer Témo, Imperialno koračnico (Téma Dartha Vaderja) ter Prestolno dvorano in odjavne napise.

Polni likovno-glasbenih vtisov in zavedanjem, da so glasba, človek in kozmos v tesni povezavi, smo se odpeljali proti domu.

Ali se počutimo položeni v ta kozmos ali se čutimo del te celote? Ali smo izolirani od celote sveta in se počutimo individualnega, samostojnega …? Ali se znamo zavestno vključiti v celoto? To bi bil velik napredek, znati se kot individualne osebnosti vključiti v celoto in hkrati se doživljati kot individualne osebnosti, ki lahko pripomorejo k tej celoti. In svet bi bil lepši … Kako bomo sprejemali izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, je za vsakega od nas vprašanje, vsekakor pa bo likovna in glasbena umetnost vedno tista, ki nam bo odpirala nove svetove. Naj zaključim s Paracelsusovo mislijo: »Človek je kozmos v malem; človek je mikrokozmos v makrokozmosu.«

(Avtorica prispevka je Dragica Samsa.)