Navodila za delo pri pouku angleščine in merila za ocenjevanje.

NAVODILA ZA DELO PRI POUKU ANGLEŠČINE IN MERILA ZA OCENJEVANJE

ŠOLSKO LETO 2011/12

Obvezni učbeniki
1. in 2. letnik     NEW EDITION NEW HEADWAY INTERMEDIATE
                          (Student's book, Workbook with key)
3.in 4. letnik      NEW EDITION NEW HEADWAY UPPER-INTERMEDIATE
                          (Student's book, Workbook with key)

Dodatna literatura
-    Spletna gradiva
-    Slovarji (npr. Advanced Learner's Encyclopedic Dictionary, Wordpower,      
                    Dictionary of Contemporary English)
-    Priročniki (npr. Longman English Grammar Practice, First Certificate Grammar  
                        Workbook)
-    Zbirka maturitetnih nalog

Obvezno maturitetno branje

4. letnik – Pri izbirnem predmetu preberejo dijaki dve deli, in sicer The Catcher in the Rye ( Salinger) in The Curious Incident of the Dog in the Night-time (Mark Haddon)

Datum, do katerega morajo dijaki prebrati predpisano gradivo, določi profesor na začetku šolskega leta.

1 skupina  UG (prof. Škerjanc)      
•    The Catcher in the Rye   1. ocenjevalno obdobje
•    The Curious Incident...   2. ocenjevalno obdobje

1 skupina OR (prof. Šušmelj-Vidovič)
•    The Curious Incident of the Dog in the Night Time . . . 1. ocenjevalno obdobje
•    The Catcher in the Rye         2. oc. obdobje  

1 skupina  OR (prof. Brilej/Mavrič)
•    The Catcher in the Rye … 1. ocenjevalno obdobje
•    The Curious Incident of the Dog in the Night Time . . . 2. ocenjevalno obdobje

2 skupini VR ( prof. Miklavčič Jakovac)   
•    The Curious Incident …1. oc. obdobje
•    The Catcher in the Rye         2. oc. obdobje  
•    poezija predpisana po maturitetnem katalogu . . . (šolsko leto)

Domače naloge

Dijak je dolžan pisati domače naloge, ker na takšen način utrjuje svoje znanje in razvija delovne navade. Učitelj bo naloge sproti preverjal.  

Načrt za ocenjevanje znanja

Dijak je med šolskim letom dolžan pridobiti sledeče ocene:
 
1. letnik
•    3 ocene iz pisnih preizkusov znanja (3 testi iz poznavanja in rabe jezika, bralnega razumevanja in po presoji učitelja tudi krajši pisni sestavek, obravnavano besedišče in poznavanje anglosaške kulture – november/december, februar/marec in maj)
•    najmanj 2 ustni oceni ( predstavitev, sporazumevalne zmožnosti)     

2. letnik   
•    3 ocene iz pisnih preizkusov znanja (poznavanje in raba jezika, besedišče in po presoji učitelja še bralno razumevanje in krajši pisni sestavek- uradno pismo; oktober/november, december, maj)
•    najmanj 2 ustni oceni (predstavitev, sporazumevalne zmožnosti)
•    1 ocena iz daljšega pisnega sestavka po presoji učitelja (marec/april)

3. letnik
•    2 oceni iz pisnih preizkusov znanja (poznavanje in raba jezika, bralno razumevanje, besedišče-  november/december, maj)
•    najmanj 2 ustni oceni (predstavitev, sporazumevalne zmožnosti)
•    2 oceni iz pisnih nalog (daljši pisni sestavek in/ali bralno razumevanje – oktober/november,  februar/marec)

4. letnik
•    2 oceni iz pisnih preizkusov znanja (poznavanje in raba jezika, bralno razumevanje, besedišča-  november/december, april)
•    najmanj 2 ustni oceni (predstavitev, sporazumevalne zmožnosti)
•    2 oceni iz daljšega pisnega sestavka (september/oktober, februar/marec)
      

*4. letnik (izbirni predmet-osnovna raven)
•    najmanj 2 pisni oceni (poznavanje literarnega dela in/ali obravnavane tematike)- december in marec    
•    po presoji učitelja ena ustna ocena govornega nastopa                                                                       
 
*4. letnik (izbirni predmet-višja raven)
•    najmanj 2 pisni oceni literarnega eseja- november/december, marec/april
•    ena ustna ocena govornega nastopa

Dijaki si morajo pridobiti vse predpisane ocene.
Če dijak do konca prvega ocenjevalnega obdobja ne pridobi vseh predpisanih ocen, je neocenjen in v takem primeru mu učitelj določi datum za pridobitev določene ocene. Na koncu šolskega leta pa neocenjen dijak opravlja dopolnilni izpit.
Učitelj zaključi oceno po svoji presoji glede na dosežke in napredek dijaka. Dijak je pozitivno ocenjen, če doseže minimalne standarde.

4. letnik – izbirni predmet
Ob koncu šolskega leta se ocene iz rednega in izbirnega dela predmeta angleščina združijo. Ocene pridobljene pri ANOR in pri ANVR predstavljajo 25% do 30% zaključene ocene. Ocene se zaključijo po pravilniku v dogovoru med obema učiteljema, ki dijaka poučujeta. Če dijak v enem delu pokaže nezadostno znanje ali je neocenjen, ne more pridobiti skupne pozitivne ocene.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE:

•    Pisni preizkus znanja

50% točk – zadostno (2)
65% točk – dobro (3)
80% točk – zelo dobro (4)
90% točk – odlično (5)

•    Daljši pisni sestavek

Vsebina    5 – vsebina je primerna in bogato razčlenjena
4 – vsebina je primerna
3 – vsebina se ponavlja
2 – vsebina ima neprimerne informacije, esej je prekratek
1 – vsebina je v glavnem neprimerna
Besedišče    5 – besedišče je nadpovprečno bogato
4 – besedišče je primerno
3 – posamezne napačne rabe
2 – omejeno besedišče
1 – nezadostno besedišče
Jezikovna pravilnost    5 – napak skoraj ni, raba zapletenih jezikovnih struktur
4 – malo osnovnih napak
3 – občasne osnovne napake
2 – pogoste jezikovne napake
1 – večina povedi je jezikovno napačnih
Zgradba/vezljivost    5 – dobra vezljivost
4 – besedilo daje vtis vezljivosti
3 – očitne nepovezanosti v zgradbi
2 – slaba vezljivost
1 – vezljivosti ni

Točkovnik:
20, 19 točk – odlično
18, 17 točk – prav dobro
16, 15, 14 točk – dobro
13, 12, 11 točk – zadostno

Pisni sestavek na temo iz književnosti (VR); točke in merila

Vsebina

9–10  Vsebina je povsem primerna, v celoti osredotočena na naslov, podprta s prepričljivimi dokazi, kar kaže na poglobljeno poznavanje umetnostnega besedila.
7–8 Vsebina je v glavnem primerna, osredotočena na naslov, podprta s primernimi dokazi, kar kaže na dobro poznavanje umetnostnega besedila.
5–6 Vsebina je na splošno primerna, delno osredotočena na naslov (približno polovica je primerna ALI se ponavlja), podprta z enostavnimi IN/ALI deloma netočnimi dokazi, kar kaže na površno poznavanje umetnostnega besedila; sestavek je krajši od 170 besed. Če je sestavek krajši od 170 besed, se v drugih kategorijah dodelijo največ 3 točke.
3–4 Vsebina je v glavnem neprimerna, občasno osredotočena na naslov, pomanjkljivo podprta z dokazi IN/ALI z več netočnimi dokazi, kar kaže na pomanjkljivo poznavanje umetnostnega besedila.
1–2 Vsebina je komajda primerna, ni osredotočena na naslov, ni podprta s primeri, kar kaže na slabo poznavanje umetnostnega besedila. Če je vsebina ocenjena z 1 točko, se v drugih kategorijah dodelijo največ 3 točke.
0 Vsebina je v celoti neustrezna, kar kaže na nepoznavanje umetnostnega besedila, ALI sestavek je krajši od 100 besed. Če je vsebina ocenjena z 0 točkami in je sestavek dolg 100 besed ali več, se v kategorijah besedišče, jezikovna pravilnost in zgradba/vezljivost (koherenca) dodelita največ 2 točki.

Besedišče
5 - Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto nadpovprečno bogato, z izrazito rabo pristnih kolokacij, s povsem formalnim registrom (1–2 spodrsljaja).
4 - Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno nadpovprečno bogato, z rabo pristnih kolokacij, z dokaj formalnim registrom (nekaj spodrsljajev).
3 - Besedišče je v glavnem pravilno, toda povprečno, delno se ponavlja, z večinoma neizrazitimi kolokacijami, s pretežno ustreznim registrom (več spodrsljajev).
2 - Besedišče je pogosto napačno IN/ALI izrazito povprečno, pogosto se ponavlja, je dokaj omejeno (razumevanje besedila je oteženo), s pretežno ustreznim registrom (pogosti spodrsljaji).
1 -  Besedišče je v glavnem napačno, se ponavlja, je zelo omejeno (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0 - Sestavek je krajši od 100 besed.

Jezikovna pravilnost
5 - Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4 - Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3 - Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
2 - Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je pogosto oteženo).
1 - Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0 - Sestavek je krajši od 100 besed.

Zgradba/vezljivost (koherenca)
5 - Besedilo je povsem primerno členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); dobra vezljivost na ravni stavka, odstavka in sestavka; pretežna raba kompleksnih povedi, misli si sledijo v povsem logičnem zaporedju.
4 - Besedilo je primerno, členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); raba kompleksnih povedi, vezljivost je mestoma ohlapna (bodisi na ravni stavka, odstavka in/ali sestavka).
3 - Besedilo ni povsem primerno členjeno; očitna nepovezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka.
Če je sestavek napisan v enem odstavku, se dodelijo največ 3 točke.
2 - Besedilo ni primerno členjeno, večinoma nejasna in nelogična povezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka.
1 - Besedilo ni členjeno, misli so navržene.
0 - Sestavek je krajši od 100 besed.

Točkovnik:
25-24-23 točk – odl (5)
22-21-20 točk – pdb (4)
19-18-17 točk – db (3)
16-15-14-13 točk – zd (2)
12-0 točk – nzd (1)

•    Pri krajšem pisnem sestavku ocenjujemo vsebino, jezikovno pravilnost, besedišče, glede na vrsto sestavka pa tudi organizacijo in obliko.

•     Ustno preverjanje znanja

Pri ustnem spraševanju bodo dijaki ocenjeni glede na naslednje kriterije: poznavanje tematskega področja, jezikovna pravilnost, poznavanje in uporaba besedišča, gladkost govora in izgovorjava.Ustno preverjanje in ocenjevanje bo sprotno in/ali v dogovoru z dijaki. Dijaku, ki zaradi svoje odsotnosti/bolezni nima pisne ali ustne ocene, profesor določi naknadni datum ocenjevanja znanja.
Če poteka ustno spraševanje po v naprej določenem vrstnem redu in dijak upravičeno ne more odgovarjati na dogovorjeni dan, je dijak dolžan profesorja predhodno obvestiti. Če je izostanek neupravičen, bo vprašan naslednjo uro.

Kriteriji in točkovnik:

a. besedišče    število točk           merila
4                         primerno/pogosto nadpovprečno bogato
3                         primerno
2                         na splošno primerno, opazimo napačne rabe
1                         omejeno, ki ne moti sporazumevanja
0                         nezadostno, ki preprečuje sporazumevanje

b. gladkost        4                        govor brez zatikanja, samo naravno oklevanje
                          3                         govor z malo zatikanja, poleg naravnega oklevanja
                          2                         govor z nekaj zatikanja
                          1                         govor s pogostimi prekinitvami
                          0                         prekinitve so tako pogoste, da preprečujejo sporazumevanje

c. izgovorjava   4                         odlična izgovorjava, naglas in intonacija
                          3                         dobra izgovorjava, naglas in stavčna intonacija
                          2                          povprečna izgovorjava, brez hujših napak
                          1                          slaba izgovorjava, ki mestoma moti sporazumevanje
                          0                          slaba izgovorjava, ki moti sporazumevanje

d. jezikovna      4                         napak skorajda ni
    pravilnost     3                         malo osnovnih jezikovnih napak
                          2                          nekaj večjih jezikovnih napak
                          1                          veliko jezikovnih napak, ki ne motijo sporazumevanja
                          0                          veliko jezikovnih napak, ki motijo sporazumevanje

e. poznavanje    4                        odlično pozna tematiko in v glavnem vodi pogovor
    tematike        3                        dobro pozna tematiko
                           2                         tematiko pozna, odziva se na sogovornikove vzpodbude
                           1                         tematiko površno pozna
                           0                         ni sposoben pogovora

Če dijak ne spregovori ali ne želi odgovarjati, njegovo znanje ocenimo z negativno oceno.

Točkovnik za ustno ocenjevanje

Odlično       (20, 19)            Dobro       (16,15,14)
Prav dobro  (18, 17)            Zadostno  (13,12,11)

GOVORNI NASTOPI

Pri govornem nastopu bodo dijaki ocenjeni glede na naslednje kategorije: poznavanje tematskega področja, jezikovna pravilnost, poznavanje in uporaba besedišča, predstavitvene spretnosti in izgovorjava. V primeru projektnega dela z nastopom pa učitelj oceni tudi pripravo naloge. S kriteriji in točkovniki dijake seznanimo pred izvedbo govornih nastopov. Kriteriji so odvisni od projektnega dela in se lahko spreminjajo glede na cilje ocenjevanja.

•    Projektno delo z govornim nastopom

1.    PRIPRAVA PREDSTAVITVE (sprotno delo po korakih, delo po navodilih učitelja, prispevek k skupini)
•    3 točke- odlično
•    2 točki- dobro
•    1 točka- nezadovoljivo
•    0 točk- dijak tega dela ni opravil

2.    VSEBINA IN JEZIK (ustreznost jezika, besedišča in vsebine)
•    3 točke- odlično
•    2 točki- dobro
•    1 točka- nezadovoljivo

3.    SLIKOVNA PODPORA IN PREDSTAVITEV (predstavitvene tehnike, ustreznost in smiselnost uporabe slikovne podpore in jezikovna pravilnost)
•    3 točke- odlično
•    2 točki- dobro
•    1 točka- nezadovoljivo

Točkovnik:

Odlično       (9)            Dobro       (6)
Prav dobro  (8,7)            Zadostno  (5)

•    GOVORNI NASTOP

1. VSEBINA (ustrezna in primerno poglobljena vsebina )
•    3 točke- odlično
•    2 točki- dobro
•    1 točka- nezadovoljivo

2. JEZIK (ustreznost in raznolikost jezika in besedišča, izgovorjava)
•    3 točke- odlično
•    2 točki- dobro
•    1 točka- nezadovoljivo

3. SLIKOVNA PODPORA IN PREDSTAVITEV (predstavitvene tehnike, ustreznost in smiselnost uporabe slikovne podpore in jezikovna pravilnost)
•    3 točke- odlično
•    2 točki- dobro
•    1 točka- nezadovoljivo

Točkovnik:

Odlično       (9)            Dobro       (6)
Prav dobro  (8,7)            Zadostno  (5)

Ocenjevanje govornih nastopov poteka po vnaprej dogovorjenem vrstnem redu. Dijaki so se dolžni držati dogovorjenih datumov.

Zaključevanje ocen ob koncu pouka

Pri zaključevanju ocen se poleg dijakovih dosežkov upošteva še odnos do dela, samoiniciativnost in napredek dijaka. Dijak je pozitivno ocenjen, če doseže minimalne standarde tako pri pisnem kot tudi pri ustnem ocenjevanju.

Dopolnilni, predmetni in popravni izpit

Predmetni izpit je lahko samo pisni in traja 45 minut. Vsebina in način sta določena po učiteljevi presoji.
Popravni in dopolnilni izpit iz angleščine potekata v dveh delih. Pisni izpit iz poznavanja in rabe jezika traja 45 minut (eno šolsko uro), ustni del pa do 20 minut. Izjemoma traja pisni del izpita dve šolski uri, če je dijak četrtega letnika neuspešen pri rednem pouku angleščine in izbirnem predmetu. Če je dijak negativen ali neocenjen samo pri izbirnem delu, opravlja samo pisni del izpita, ki traja 60 minut.
Pred ustnim izpitom ima kandidat 15 minut časa, da se pripravi. Odgovore si lahko zapiše na konceptni list, pred komisijo pa prosto govori in svojih odgovorov ne bere. Če kandidat ustni del izpita zamudi, ni upravičen do priprave.
Učitelj pripravi pet kompletov vprašanj več kot je kandidatov in jih skupaj s pisnim delom izroči ravnatelju dan pred izpitom. Dijak lahko vprašanje enkrat zamenja.
Pri pisnem delu mora kandidat doseči 50% točk za pozitivno oceno. Pri ustnem delu pa je ocenjen po kriterijih aktiva za ustno spraševanje.
V primeru da je kandidat dosegel nekaj manj kot 50% točk, pokazal(a) pa je opazen napredek pri pisnem preverjanju v primerjavi s prejšnjimi pisnimi izdelki, ki kaže še sprejemljivo jezikovno opismenjenost kot pogoj za uspešno napredovanje v višji letnik, lahko kandidat izjemoma, po presoji izpitne komisije, opravi izpit, če je pri ustnem delu izpolnil kriterije za zadostno oceno.
Po končanem ustnem delu predsednik komisije seznani kandidata z oceno pisnega in ustnega dela ter končno oceno.

Načini dela

Ob začetku šolskega leta se učitelj dogovori z dijaki o pričakovanih ciljih in dosežkih ter o načinu ocenjevanja. Zastavljeno delo znotraj aktiva je lahko predmet presoje posameznega učitelja, ki na podlagi dogovora z dijaki sprejme odločitve o oblikah svojega dela v razredu.
Pouk je zasnovan tako, da dijak prevzema aktivno vlogo, učitelj pa delo koordinira, spremlja in skupaj z dijaki evalvira. Dijaki delajo v dvojicah, v skupinah in individualno z učiteljem. Pouk vključuje medpredmetne povezave, projektni pristop k delu in sodelovalno poučevanje.  Učenje tujega jezika zahteva sprotno učenje in zavzetost, uporaba dodatnih virov in odkrivanje lastne strategije za učenje, razvijanje samostojne analize, zbiranje podatkov, oblikovanje sklepov in kreativnost bodo pomembno prispevali k boljšemu in celovitejšemu znanju jezika in osebnostni rasti dijaka, ki razvija vseživljenjske kompetence.

Vodja aktiva:
                    Helena Miklavčič-Jakovac

Koper, 5. 7. 2011

Deli s prijatelji

Šolski koledar

Julij

2020
P T S Č P S N
 
 
1
 
2
 
3
 
4
 
5
 
6
 
7
 
8
 
9
 
10
 
11
 
12
 
13
 
14
 
15
 
16
 
17
 
18
 
19
 
20
 
21
 
22
 
23
 
24
 
25
 
26
 
27
 
28
 
29
 
30
 
31
 
 
 

Novice in obvestila

20.03.2020

Pages

Novice in obvestila

20.03.2020

Pages